Obiščite razgibani svet Cerkljanskega, ki sta jo skozi dolga stoletja tako skrivnostno oblikovala narava in pridna človeška roka.

Tisti, ki se v zimskih mesecih radi predajate belim strminam, vas vabimo na sodobno urejen smučarski center Cerkno. Nudimo vam urejene nastanitvene kapacitete v Hotelu in v restavraciji SC Cerkno na smučišču, v številnih privatnih sobah in apartmajih v bližini smučišča ali po ostali neokrnjeni Cerkljanski. V poletnih mesecih se lahko ustavite v partizanski bolnišnici Franji v soteski Pasice in si hkrati ogledate domačijo Kamlonarše ter rojstno hišo pisatelja Franceta Bevka v Zakojci.

Cerkljanska se ne ponaša le z bogato kulturno dediščino, kar dobro ve tista peščica ljudi, ki ste že obiskali nekoliko odročnejše zelene doline, romantične grape, širne gozdove ter sončne planote. Bogata, razgibana in slikovita narava vas bo skupaj s številnimi naravnimi in kulturnimi zanimivostmi ter izredno gostoljubnimi domačini, ki vam postrežejo z domačo hrano, nedvomno očarala, da se boste tja še radi vračali.
Pozimi si lahko ogledate tradicionalno cerkljansko laufarijo, poleti pa slikovito arheološko najdišče Divje babe , skrito nad dolino Idrijce, kjer je bilo v kraški jami v paleolitskih plasteh, najdeno najstarejše glasbilo na svetu, neandertalčeva piščal.

Cerkno je upravno, gospodarsko in kulturno središče Cerkljanske, ki šteje 5115 prebivalcev (2002). Leži 324 m nad morjem v kotlini na robu Primorske z Gorenjsko, med alpskim in dinarskim svetom. Cerkljansko hribovje je del predalpskega hribovja, ki se nadaljuje v dinarski smeri.
Čez to območje vodijo naravni prehodi iz Poljanske in Selške doline proti dolini Idrijce in naprej proti Soški dolini.
Cerkljanska je bila naseljena že pr.n.št., v odobju Ilirov in Keltov.  Sledilo je obdobje Rimljanov, ki so že uporabljali tovorno pot, ki je povezovala Škofjeloško, Cerkljansko s Tolminsko in Furlanijo. 
V 7. stoletju je čez Cerkljansko potekala selitev Slovanov s Škofjeloškega hribovja proti Soški dolini in Furlaniji. Prehod je v preteklosti služil tudi kot tovorna pot.

Cerkljanska je prvič omenjena v pisnih virih v drugi polovici 11. stoletja. Dokaz za to je arheološko najdišče Divje Babe v strmih pobočjih nad dolino Idrijce, kjer so bili v kraški jami najdeni dragoceni ostanki ledenodobnega človeka (kamnito orodje) in številne kosti jamskega medveda, predvsem pa neandertalčeva piščal, stara 45.000 let, domnevno najstarejše glasbilo v Evropi.
Od 11. do 14. stoletja je bil posvetni vladar ter krajev in sosednje Tolminske oglejski patriarhat. V tem času (l. 1377) je bil napisan tolminski urbar. Od leta 1420 do 1509 je Cerkno spadalo pod beneško upravo, nato je bilo do začetka 20. stoletja priključen habsburškim posestvom v goriški grofiji. V času Avstro-Ogrske je bilo Cerkno trg, sedež okrajnega sodišča in davkarije.

Po 1. svetovni vojni, leta 1920 je bila dokončno potrjena rapalska meja med Italijo in Jugoslavijo, Cerkno je pripadalo Italiji. Po kapitulaciji Italije, med 2. sv. vojno je bilo dolgo središče obsežnega partizanskega osvobojenega ozemlja.
V bližini Cerkna stoji poseben spomenik, ki ga danes obišče na desettisoče obiskovalcev - legendarna Partizanska bolnica Franja. Skrita je v slikovito sotesko Pasice in je ena redkih, še ohranjenih bolnic, ki so med drugo sv. vojno delovale v Sloveniji. Sedaj kandidira za vpis na Unescovo listo spomenikov naravne in kulturne dediščine.
Povojni razvoj industrije in nova delovna mesta v tovarni ETA so pospešila gospodarski razvoj Cerkljanske.