Vipava leži v zgornjem delu sončne Vipavske doline, ob številnih izvirih istoimenske reke, ki imajo mednarodno slavo zaradi izredne lege, vodnih in speleoloških značilnosti.

Reka Vipava ima kot edina v Evropi deltast izvir. Njeni izviri (Podfarovž, Podskala,…) so povezani s podzemnimi vodami kraškega zaledja Nanosa in Postojnske kotline. Dokaz, da je kraj Vipava prepreden z vodo, je število mostov. Teh je kar 25 in zato nekateri pravijo Vipavi slovenske Benetke.

V dolini se čutijo močni vplivi sredozemske klime, kar omogoča vzgojo in rast kakija, fig, vinske trte in celo oljk. Milo klimo občasno prekine burja, ki se zaganja z Nanosa in Trnovskega gozda.

Burja je pomagala krojiti zgodovino, saj je usodno posegla v boj med vojskama rimskega cesarja Teodozija in upornika Evgenija leta 394 v bitki pri Frigidu (Mrzli reki). Ta bitka velja za neposreden povod razpada rimskega cesarstva na dva dela.

Vipava se ponaša s pestro zgodovino, izjemnimi kulturnimi spomeniki, naravnimi posebnostmi in z dolgoletno vinogradniško tradicijo. Poleg odličnih vin Vipavo zaznamujeta tudi stolp gradu na strmem pobočju Nanosa in cerkev sv. Štefana s freskami Jelovška in Wolfa. Stavbni fond Vipave je pretežno iz 18. in 19. stoletja. Kraju so poseben pečat pustili grofje Lanthieri s svojimi gradovi in lepo urejenimi parki.